Zadnji trenutki (14. dan)

Dan se je začel zelo mirno. Prejšnji večer smo se odpravili spat malo kasneje, zato smo danes vstali pozneje. Nekateri so prespali zajtrk in s tem zamudili odlične ameriške palačinke. Dopoldne sta se Viola in Lana odpravili v mesto, drugi pa so ostali v hotelu in se kasneje sprehodili po sončku do bližnjega parka.


 Ob 14. uri smo imeli kosilo, kjer smo ponovno dobili paradižnikovo juho, vendar tokrat z rižem. Ker sta se Lana in Viola zadržali v centru sta zamudili kosilo in ga zato pojedli kasneje, kar iz plastičnih posod.


Večji del skupine se je nato odpravil v mesto, ki je bilo tokrat natrpano s turisti. Ob odličnem sladoledu so našo pozornost pritegnili plesalci, godba in zbor policistov. Podružili smo se še ob pijači.

           

Na žalost, je danes morala Rahela oditi, zato smo ji pripravili predčasno rojstnodnevno presenečenje. Ko smo se poslovili, se je Rahela s taksijem odpravila do letališča. Večer smo izkoristili za pakiranje, povečerjali pico ter še zadnjikrat v Žabki nakupili hrano za jutrišnjo dolgo pot.


Pridobljena znanja:

- 14 dni mine zelo hitro. 
- ob lepem vremenu se mesto napolni s turisti

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prvi vtisi (1. dan)

Slika
Od včerajšnje dolge in naporne 14-urne vožnje do mesta Krakov na Poljskem, smo se zbudili rahlo "zalimani". Po zajtrku smo se sprehodili do centra mesta (1 uro in pol hoje). Na obrobju smo najprej občudovali gotsko katoliško cerkev. Pokukali smo notri in ujeli del obhajila. Odpravili smo se ob reki Visli proti staremu jedru mesta.    Na poti smo srečevali motivirane tekače in občudovali tudi njih :). Kmalu smo prispeli do gradu, pred katerim je stal zmaj, ki je bruhal ogenj. Sprehodili smo preko grajskega dvorišča, kjer smo prvič povadili skupinsko fotografiranje. Nato smo odšli do tržnice Sukiennice in se sprehodili skozi. Občudovali smo nakit in druge spominke.    Kmalu za tem smo se podružili ob kavi na glavnem trgu.         Nazaj do hotela smo se odpravili v dveh skupinah, eni smo odšli peš, drugi pa preizkusili zanesljivost javnega prometa (tramvaj). V hotelu nas je pričakalo kosilo, ki nam ga je postregla nekoliko zmedena natakarica. Pr...
Preberite več

Prvi obisk laboratorija in spoznavanje dijakov Krakova

Slika
Dan smo začeli s praznimi telefoni. Čez noč je po mestu zmanjkalo elektrike, zato je naš koordinator prespal budilko. To je pomenilo, da smo imeli čas za eno igro remija pred odhodom. Z tramvajem smo odpotovali do centra, kjer smo si na hitro ogledali muzej viteške   opreme novega veka in sanjarili o naših drugih življenjih kot kraljice in kralji z zlatimi žezli.   Naredili smo našo drugo skupinsko fotografijo pred konjem z prestižno zlato vprego.   Z zamudo smo odhiteli na kosilo v samopostrežno restavracijo s steklenim stropom, skozi katerega smo opazovali golobe 😊 . Po kosilu smo zamujali na našo prvo laboratorijsko vajo, kjer smo ocenili oksidativnost   vzorca vode s pomočjo titracije. Raheli in Petru je celo počila čaša polna vrele vode, vendar je drugim šlo bolje.   Med odmorom smo si ogledali šolo in privoščili kavo. Presenetil nas je šolski zvonec! Po laboratorijski vaji smo se pomerili v igri odbojke z dijaki srednje kemijske šole Kra...
Preberite več

Obisk Auschwitza (2. dan)

Slika
Današnji dan je bil malo bolj melanholičen. Začel se je s kratkim sestankom po zajtrku. Pomenili smo se z gospodom Danielom, ki bo naš koordinator čez celotno mobilnost. Predstavil nam je program in kratko zgodovino Poljske z animiranim filmom. Sestanek smo z veseljem končali uro prej in imeli kratek odmor. V tem času smo odšli po hrano za večerjo, saj ta ni bila organizirana. Kosilo   smo imeli predvideno ob 12.30, postrežen pa je bil deset minut kasneje. Med kosilom smo nekateri prvič probali tradicionalno jed Pierogi. Na pot v Auschwitz bi se morali odpraviti že ob enih. Posledično smo zamudili celih 20 minut, zato nas je šofer konkretno okregal. Pot je trajala dobro uro. Med tem smo komaj čakali na voden ogled po spominskem muzeju. Ko smo prispeli, nas je čakala dolga vrsta. Zato smo pridno počakali. Medtem tem časom je Viola odprla vrečko brusket, ki so nas spravili v boljšo voljo.   .   Prvi vtis koncentracijskega taborišča je bil hodnik, kjer smo slišali vsa...
Preberite več