Obisk Auschwitza (2. dan)

Današnji dan je bil malo bolj melanholičen. Začel se je s kratkim sestankom po zajtrku. Pomenili smo se z gospodom Danielom, ki bo naš koordinator čez celotno mobilnost. Predstavil nam je program in kratko zgodovino Poljske z animiranim filmom. Sestanek smo z veseljem končali uro prej in imeli kratek odmor. V tem času smo odšli po hrano za večerjo, saj ta ni bila organizirana. Kosilo  smo imeli predvideno ob 12.30, postrežen pa je bil deset minut kasneje. Med kosilom smo nekateri prvič probali tradicionalno jed Pierogi. Na pot v Auschwitz bi se morali odpraviti že ob enih. Posledično smo zamudili celih 20 minut, zato nas je šofer konkretno okregal. Pot je trajala dobro uro. Med tem smo komaj čakali na voden ogled po spominskem muzeju. Ko smo prispeli, nas je čakala dolga vrsta. Zato smo pridno počakali. Medtem tem časom je Viola odprla vrečko brusket, ki so nas spravili v boljšo voljo.  

. 

Prvi vtis koncentracijskega taborišča je bil hodnik, kjer smo slišali vsa imena žrtev. Ravno, ko je vzdušje padlo, je začelo deževati. Ogledali smo si, kako so živeli zaporniki: njihova bivališča, higiena in pravila, ki so jim morali slediti. Pretresli so nas ostanki spletenih kit žrtev in njihovih osebnih predmetov. Predstavili so nam tudi taborišče Birkenau, ki je bilo še večje od Auschwitza.

Hodili smo po stopinjah žrtev holokavsta in se poklonili njihovim spominom. Naša vodička Marta nam je izkazala hvaležnost za obisk, saj smo mladi in je prihodnost v naših rokah. Po koncu smo bili že precej utrujeni ter pohiteli do kombijev za odhod nazaj do hotela. Na poti je večino ujel spanec. Ob prihodu smo pojedli našo kupljeno večerjo in pisali blog ob poslušanju glasbe.

PRIDOBLJENA ZNANJA:

- dober tek = smacznego,

- spoznali smo nove zgodbe žrtev holokavsta,

- našli smo dobro picerijo v naši bližini,

- Brin se je naučil izgovoriti "kebab".