Kaj smo se naučili (15. dan)

 Uvod 

Na Poljsko smo se odpravili z avtobusom polnim novih obrazov, vrnili pa smo se kot družba, ki se med seboj dobro razume in je povezana. V času, preživetim na Poljskem smo se veliko naučili, postali smo bolj samostojni, saj smo se morali znajti v tujem okolju, se orientirati po neznanem mestu in poskrbeti zase. Spoznali smo bogato kulturo in zgodovino Poljske, obenem pa pridobili tudi nove izkušnje z delom v laboratoriju, kjer smo nadgradili svoje znanje in veščine. 

 

Delovni vtisi 

Naše delo v laboratoriju je potekalo na univerzi za agrikulturo (kjer smo imeli mikrobiološke vaje) in na srednji šoli za kemijo. Izkušnji sta bili precej različni, pri mikrobiologiji je bilo delo bolj raziskovalno orientirano, imeli smo več vaj in možnosti za samostojno delo. Vsak izmed nas je lahko sam preizkusil laboratorijske tehnike, kar nam je omogočilo poglobljeno razumevanje snovi. Na srednji šoli za kemijo pa je bilo delo bolj rutinsko in namenjeno osvajanju naprednih tehnik titracij. Čeprav smo pri obeh pridobivali teoretično znanje, je bila razlika v pristopu. Pri kemiji smo se držali laboratorijskih tehnik, medtem ko smo pri mikrobiologiji večkrat razpravljali o ozadju postopkov, postavljali vprašanja in skupaj iskali odgovore na njih. 

 

Pri kemiji smo s titracijo preverjali prisotnost kisika v vodi, trdoto vode in koncentracijo kloridnih ionov. 

Preverjanje prisotnosti kisika v vodi je ena izmed ključnih metod za oceno kakovosti vode in njenega vpliva na ekosisteme. Pri vajah smo izvajali metodo Winkler, standardno metodo za določanje kisika (DO) v vodi kar je pomembno za razumevanje zdravja vodnih ekosistemov. V vodo smo dodali manganov(II) sulfat in alkalno jodidno raztopino, ki smo jo pred tem tudi pripravili. Te spojine reagirajo z raztopljenim kisikom in tvorijo oborino. Nato smo z dodajanjem žveplove kisline (H₂SO₄) skozi bireto vzorec zakisali, kar je sprožilo reakcijo, ki je sprostila jod. Na podlagi količine porabljenega volumna žveplove kisline smo izračunali koncentracijo raztopljenega kisika v vzorcu vode. 

Trdota vode opisuje vsebnost kalcijevih in magnezijevih ionov. Osnovna metoda za določanje trdote vode je titracija z EDTA, to je organska spojina, ki ima sposobnost da se veže na kovinske ione, kot sta kalcij in magnezij. Pred titracijo dodamo indikator, kot je eriokrom črno T, ki spremeni barvo (iz vijolične v modro) ko so vsi ioni v vodi vezani z EDTA. Ta sprememba barve označuje konec titracije, ki nam omogoča izračun za trdoto vode. Poznavanje trdote vode je pomembno, saj trdota vode povzroča nastanek vodnega kamna.  

Kloridi so prisotni v naravnih vodah kot posledica raztapljanja mineralov, lahko pa v vodo pridejo tudi zaradi industrijskih odpadkov ali z zimskim posipanjem cest. Za določanje koncentracije kloridnih ionov v vodi izvedemo titracije s srebrovim nitratom (AgNO₃). Kloridni ioni se med titracijo vežejo z ioni srebra in tvorijo belo oborino srebrnega klorida (AgCl), ki je slabo topen v vodi. Vodi dodamo indikator kalijev kromat (K₂CrO₄), raztopina se zaradi prisotnosti kromatnih ionov obarva rumeno. Nato titriramo, iz birete dodajamo srebrov nitrat (agno₃). Najprej nastaja bela oborina AgCl, dokler so kloridni ioni še prisotni v vodi, ko kloridnih ionov zmanjka nastane rdeča oborina Ag₂CrO₄, ki označuje konec titracije. 

Na podlagi porabljene raztopine srebrovega nitrata lahko natančno izračunamo koncentracijo kloridnih ionov v vodi. Poznavanje vsebnosti koncentracije kloridnih ionov v vodi je ključno pri ocenjevanju kakovosti pitne vode, saj previsoke koncentracije kažejo na onesnaženost in vplivajo na okus vode, korozijo cevi ter delovanje različnih industrijskih procesov. 

 

Pri mikrobiologiji pa smo izvajali membransko filtracijo, nacepljanje na gojišča ter teste odpornosti na antibiotike. 

Membranska filtracija je tehnika, ki se uporablja za ločevanje delcev in molekul v tekočinah na podlagi njihove velikosti. Ta metoda vključuje uporabo polprepustnih membran, ki omogočajo prehod določenih snovi, medtem ko zadržujejo druge. Postopek smo izvedli z namenom, da iz vode odstranimo nečistoče in mikroorganizme. Vzorec smo filtrirali skozi membrano, s pomočjo vakuumskega sistema (pritiska), kar je omogočilo, da so manjši delci prešli skozi membrano, medtem ko so večji delci ostali zadržani. Filtrirani vzorec smo zbrali in ga analizirali za prisotnost nečistoč ali mikroorganizmov.  

Vzorce vod smo nacepili na gojišča, ki smo jih naslednji dan pregledali. Različni nacepljeni vzorci vod so omogočali pogoje za različne vrste bakterij, kot so E. Coli in Salmonela. Njihova prisotnost vpliva na kontaminacijo vode. Prešteli smo kolonije na gojiščih in posamezne vrste izolirali. Obnovili smo tudi metodo barvanja po Gramu ter obarvane preparate pogledali pod mikroskopom in jih opredelili kot gram pozitivne ali gram negativne.  

Spoznali smo se tudi z novo tehniko barvanja, z negativnim barvanjem, ki se z Gram pozitivnem barvanjem razlikuje po tem, da tu obarvamo ozadje živih bakterij. 

Izvedli smo tudi antibiogram ter se spoznali z E-testom, obema tehnikama za analizo odpornosti bakterij na antibiotike. Antibiogram je splošen test, ki določa občutljivost bakterij na različne antibiotike s pomočjo gojenja bakterij na gojišču in merjenja rasti bakterij v prisotnosti antibiotikov. E-test je specifična metoda, ki uporablja trakove z različnimi koncentracijami antibiotika, razporejenimi po dolžini. Ta metoda omogoča natančno določitev minimalne inhibicijske koncentracije (MIC) antibiotika, kar pomeni da lahko natančno izmerimo koliko antibiotika je potrebno za zatirnje rasti bakterij. Glavna razlika med antibiogramom ter e-testom je v tem, da antibiogram kaže splošne informacije o občutljivosti na antibiotik, medtem ko E-test omogoča natančno kvantitativno merjenje učinkovitosti antibiotika. 

Na koncu smo preučili odpornost bakterij, ter izmerili njihovo inhibicijsko cono. Te rezultate smo primerjali z EUCAST smernicami in jih ustrezno uvrstili. EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing) smernice so standardizirani protokoli, ki določajo metode in kriterije za testiranje občutljivosti bakterij na antibiotike. 

 

Pri kemijskih in mikrobioloških vajah smo pridobili dragocene izkušnje, ki so nam omogočile tako samostojno delo kot tudi učinkovito sodelovanje v skupini. S tem smo postali bolj samozavestni in prepričani v svoje sposobnosti. Poleg tega smo spoznali, da imamo v naši šoli na voljo vrhunsko laboratorijsko opremo. Ta izkušnja nam je omogočila, da se poglobimo v znanstveno delo ter razvijemo veščine, ki so ključne za naš nadalnji razvoj na področju kemije in mikrobiologije. 

 

 

Prostočasni vtisi 

V program je bil poleg laboratorijskega dela vključen tudi prosti čas. Odkrivali smo znamenitosti Krakova, si ogledali muzeje in galerije ter preizkušali Poljsko kulinariko.  

Obiskali smo dva muzeja Arsenal museum in Polish aviation museum, kjer smo spoznali zgodovino in kulturno dediščino Poljske. Dobili smo boljši vpogled v bojne pripomočke in letala iz zgodovine. Poleg tega smo si ogledali tudi dve umetnostni galeriji Czaroryski in Rynek Glowny, kar nam je razširilo vpogled v umetniško ustvarjanje skozi različna obdobja. 

Obisk Auschwitza je bila globoka, pretresljiva in pomembna izkušnja zgodovinskega spomina. Seznanili smo se z holokavstom na Poljskem ter spoznali sistematično načrtovanje in izvajanje genocida nad Judi ter drugimi skupinami med drugo svetovno vojno. Skozi zgodbe preživelih smo začutili človeško plat trpljenja, kar je dalo zgodovinskim dejstvom še večjo težo in čustveno globino.  

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru Krakova, ki nas je očaralo s svojo arhitekturo. Spoznali smo tudi nov način mestnega prevoza tramvaj, ki se nam je zdel učinkovitejši. Naučili smo se orientirat v mestu, ki je veliko večji od Ljubljane.  

Ogledali smo si veliko jezero, kjer smo občutili stik z naravo in pomen ohranjanja vodnih virov ter spoznali delovanje čistilne naprave v Krakovu, kjer smo se naučili o pomenu trajnostnega ravnanja z odpadnimi vodami. 

Spustili smo se v rudnik soli Wieliczka, kjer smo izvedeli več o nekdanjem rudarstvu in ekonomskih pomenih soli skozi zgodovino. 

 

 

Zaključek  

Ob obisku Krakova nismo spoznavali le zgodovine, umetnosti in kulture, temveč tudi veliko o sebi. V novem okolju smo se naučili biti samostojni, se znajti v tujem mestu, načrtovati svoj čas in se odločati brez stalnega vodenja. Spoznali smo, da lahko zaupamo vase in v svoje sposobnosti. 

Med potovanjem smo spletli nova poznanstva, se povezali z ljudmi, ki si z nami delijo podobne interese, in iz tega so nastala tudi nova prijateljstva. Naučili smo se, da ne smemo soditi ljudi na prvi pogled, saj nas prav različnost pogosto najlepše preseneti. 

Prosti čas smo izkoristili za igranje družabnih iger, kot sta tarok in bridge, pri čemer smo razvijali strategijo, potrpežljivost in ekipni duh.  

Ob tem pa smo tudi odkrili, kako hitro se lahko denar troši, še posebej na kavah in se zato naučili pametno ravnati z denarjem. 

To potovanje nam ni razširilo le obzorij, temveč nas je tudi osebnostno obogatilo. Domov odhajamo z novimi izkušnjami, večjo samozavestjo in zavedanjem, da smo zrasli – kot posamezniki in kot skupina, kljub temu pa čutimo žalost ob zaključku neverjetnih, skupaj preživetih 16 dni. Iz Krakova smo odnesli veliko novih, nepozabnih spominov in pravih prijateljev. 

 

Skupina Erasmus+ Poljska 2025

 

Peter Medič, Vid Lipovšek, Manca Pišljar, Vid Rihar, Tija Gostiša, Lana Medved, Brin Robert Brezovnik, Viola Perko, Nika Mihelčič in Rahela Bograf