Sneg v Krakovu (7. dan)

Danes smo se po zajtrku poslovili od profesorja, ki nam je delal družbo prvi teden. Nato smo se z vlakom odpravili proti rudniku soli v mestu Wieliczka. Ogled je trajal približno 2 uri in pol. Vodila nas je prijazna vodička, ki je ogled popestrila s svojimi šalami. Najprej smo se sprehodili po nekoliko klavstrofobičnih stopnicah, ki so nas popeljale 63 metrov pod zemljo. Naenkrat smo bili obkroženi z kristalnimi stenami soli, ki smo lahko tudi polizali in se prepričali da so slane (Raheli so bile zelo všeč). Sprehajali smo se po ozkih predorih in prehajali med sobanami, kjer so včasih izkopavali sol. Nato smo prišli do cerkve, ki so jo rudarji izklesovali 70 let. Ogledali smo si tudi umetno jezero, nasičeno s soljo.



 Zadnja postaja je bila pri trgovini s spominki pod zemljo.

Slika, ki vsebuje besede oseba, oblačila, ljudje, obutev Vsebina, ustvarjena z umetno inteligenco, morda ni pravilna.

 Po prihodu na površje smo šli na kratek sprehod po mestu, nekatero so si privoščili sladoled in z  njim odhiteli na vlak. Na vlaku smo utrujeni uživali v spomladanskih žarkih. Popoldan smo si siti privoščili počitek, ter se odpravili v pralnico oprati oblačila.


 Ker smo med čakanjem postali lačni smo se odpravili po pico.


 Ko so bile obleke oprane smo jih zložili v vreče ter se odpravili proti tramvaj postaji. Na poti tja nas je med sončnimi žarki presenetil SNEG, ki ga je Vid L. napovedoval cel teden!



Iznenadil nas je mraz, katerega je še posebej občutila Manca, vendar si ni želela zapeti bunde. Kmalu smo prispeli do hotela, kjer smo pričeli z pisanjem bloga.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prvi vtisi (1. dan)

Slika
Od včerajšnje dolge in naporne 14-urne vožnje do mesta Krakov na Poljskem, smo se zbudili rahlo "zalimani". Po zajtrku smo se sprehodili do centra mesta (1 uro in pol hoje). Na obrobju smo najprej občudovali gotsko katoliško cerkev. Pokukali smo notri in ujeli del obhajila. Odpravili smo se ob reki Visli proti staremu jedru mesta.    Na poti smo srečevali motivirane tekače in občudovali tudi njih :). Kmalu smo prispeli do gradu, pred katerim je stal zmaj, ki je bruhal ogenj. Sprehodili smo preko grajskega dvorišča, kjer smo prvič povadili skupinsko fotografiranje. Nato smo odšli do tržnice Sukiennice in se sprehodili skozi. Občudovali smo nakit in druge spominke.    Kmalu za tem smo se podružili ob kavi na glavnem trgu.         Nazaj do hotela smo se odpravili v dveh skupinah, eni smo odšli peš, drugi pa preizkusili zanesljivost javnega prometa (tramvaj). V hotelu nas je pričakalo kosilo, ki nam ga je postregla nekoliko zmedena natakarica. Pr...
Preberite več

Prvi obisk laboratorija in spoznavanje dijakov Krakova

Slika
Dan smo začeli s praznimi telefoni. Čez noč je po mestu zmanjkalo elektrike, zato je naš koordinator prespal budilko. To je pomenilo, da smo imeli čas za eno igro remija pred odhodom. Z tramvajem smo odpotovali do centra, kjer smo si na hitro ogledali muzej viteške   opreme novega veka in sanjarili o naših drugih življenjih kot kraljice in kralji z zlatimi žezli.   Naredili smo našo drugo skupinsko fotografijo pred konjem z prestižno zlato vprego.   Z zamudo smo odhiteli na kosilo v samopostrežno restavracijo s steklenim stropom, skozi katerega smo opazovali golobe 😊 . Po kosilu smo zamujali na našo prvo laboratorijsko vajo, kjer smo ocenili oksidativnost   vzorca vode s pomočjo titracije. Raheli in Petru je celo počila čaša polna vrele vode, vendar je drugim šlo bolje.   Med odmorom smo si ogledali šolo in privoščili kavo. Presenetil nas je šolski zvonec! Po laboratorijski vaji smo se pomerili v igri odbojke z dijaki srednje kemijske šole Kra...
Preberite več

Obisk Auschwitza (2. dan)

Slika
Današnji dan je bil malo bolj melanholičen. Začel se je s kratkim sestankom po zajtrku. Pomenili smo se z gospodom Danielom, ki bo naš koordinator čez celotno mobilnost. Predstavil nam je program in kratko zgodovino Poljske z animiranim filmom. Sestanek smo z veseljem končali uro prej in imeli kratek odmor. V tem času smo odšli po hrano za večerjo, saj ta ni bila organizirana. Kosilo   smo imeli predvideno ob 12.30, postrežen pa je bil deset minut kasneje. Med kosilom smo nekateri prvič probali tradicionalno jed Pierogi. Na pot v Auschwitz bi se morali odpraviti že ob enih. Posledično smo zamudili celih 20 minut, zato nas je šofer konkretno okregal. Pot je trajala dobro uro. Med tem smo komaj čakali na voden ogled po spominskem muzeju. Ko smo prispeli, nas je čakala dolga vrsta. Zato smo pridno počakali. Medtem tem časom je Viola odprla vrečko brusket, ki so nas spravili v boljšo voljo.   .   Prvi vtis koncentracijskega taborišča je bil hodnik, kjer smo slišali vsa...
Preberite več